- obiráč
- -a m (á) 1. obiralec: obirači hmelja, sadja, tobaka / nar. obirači s polnimi košarami grozdja trgači 2. priprava za obiranje sadja: z obiračem je segel do najvišjih vej
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.