- óberlájtnant
- -a [bǝr] m (ọ́-á) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: javiti se oberlajtnantu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oberlajtnant — oberlàjtnant m DEFINICIJA pov. vojn. čin u vojskama njemačkog službenog jezika; natporučnik ETIMOLOGIJA njem. Oberleutnant … Hrvatski jezični portal
ober- — DEFINICIJA kao prvi dio riječi označava više, starije, po zvanju, rangu i sl. ono što je u drugom dijelu [oberlajtnant] ETIMOLOGIJA njem … Hrvatski jezični portal
oberlajtmanuša — oberlajtmànuša ž DEFINICIJA reg. knjiš. zast. oberlajtnantova žena, »natporučnikovica« ETIMOLOGIJA vidi oberlajtnant … Hrvatski jezični portal