- nèznačájen
- -jna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni značajen: neznačajen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèznačájen
Look at other dictionaries:
dvožívka — e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvožívkar — ja m (ȋ) 1. ekspr. kdor ima dva vira preživljanja: ni bil ne pravi kmet ne delavec, pač pa nekaj vmes, dvoživkar 2. slabš. nenačelen, neznačajen človek: niso ga brigala načela, do smrti je ostal dvoživkar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèznačájnež — a m (ȅ ȃ) ekspr. neznačajen človek: s temi neznačajneži ni hotel imeti opravka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rìt — ríti ž (ȉ ȋ) 1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit; voda mu je segala do riti; položiti si blazino pod rit; udariti po riti; vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah 2. vulg.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vétrnica — e ž (ẹ̑) 1. naprava s krili, lopatami, ki jih vrti veter: vetrnica poganja črpalko / otroci se igrajo s papirnatimi vetrnicami // taka naprava za določanje smeri vetra: vetrnica kaže, da piha jugovzhodnik; vetrnica na strehi 2. krila, lopate te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrnják — a m (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: vetrnjak obljube seveda ni izpolnil / ljubezenski, politični vetrnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrnjáški — a o prid. (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen: vetrnjaški človek, fant; zdel se jim je preveč vetrnjaški / ima vetrnjaški značaj // ki izraža, kaže nestanovitnost, neznačajnost: vetrnjaški pogled / vetrnjaška pesem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrogónčič — a m (ọ̑) knjiž., ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: na vetrogončiča se ni zanesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
