nèzadovoljèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni zadovoljèn: čutil se je nezadovoljenega / nezadovoljene potrebe, zahteve / knjiž. njegove nezadovoljene želje neizpolnjene / biti spolno nezadovoljen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpotešèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèutešèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzadoščèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) knjiž. nèzadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzadovoljênost — i ž (ȅ é) dejstvo, da je kdo nèzadovoljèn: vzrok za to dejanje je treba iskati v njegovi duhovni nezadovoljenosti / njena spolna nezadovoljenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzadovóljnež — a m (ȅ ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljen človek: ugoditi nezadovoljnežem / večen nezadovoljnež je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdájati — am nedov. (ȃ) 1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa: srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji; obdajati vrtove z ograjami / obdajati bregove z nasipi // biti, nahajati se okrog česa: jezero obdaja bukov gozd; leteči predmet je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrében — bna o prid., potrébnejši (ẹ ẹ̄) 1. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: zbral mu je vse potrebne podatke; kupiti potrebne pripomočke; za obdelovanje zemlje potrebni stroji; energija, potrebna za delovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepovedováti — újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. razpoznavati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: s prstom je kazal črke in razbiral besede; razbirati napise / nezaupno ga je opazovala, ko je razbiral pismo bral; razbirati podatke z instrumentov… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
