- nèzadovóljnež
- -a m (ȅ-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljen človek: ugoditi nezadovoljnežem / večen nezadovoljnež je
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
malkontènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) knjiž. nezadovoljnež, godrnjač: prenapeti malkontenti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčen — čna o prid. (ẹ̄) 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca 2. ki obstaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika