- netéčen
- -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nètéčen — čna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika