- nètéčen
- -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
netéčen — čna o prid. (ẹ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem … Slovar slovenskega knjižnega jezika