Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
neskladnost — nȅskladnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je neskladno ETIMOLOGIJA vidi nesklad … Hrvatski jezični portal
mentoplastika — mentoplàstika ž <D L ici> DEFINICIJA med. kirurški zahvat kojim se ispravljaju mane ili disproporcije mandibule i neskladnost profila prema profilu brade ETIMOLOGIJA lat. mentum: brada + plastika … Hrvatski jezični portal
asimetričnost — asimètričnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je asimetrično; neskladnost, nejednolikost, nepravilnost ETIMOLOGIJA vidi asimetričan … Hrvatski jezični portal
disritmija — disrìtmija ž DEFINICIJA pat. nedostatak ili poremećaj ritma, neskladnost u pogledu ritma; aritmija ETIMOLOGIJA dis 1 + v. ritam … Hrvatski jezični portal
anakolút — a m (ȗ) lingv., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disakórd — a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disharmoníja — e ž (ȋ) neskladnost, neubranost: disharmonija med idealom in resničnostjo; disharmonija med obliko in vsebino; ta ureditev je v disharmoniji s splošno strukturo političnega sistema / v pisateljevem delu je čutiti disharmonijo, skepso in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diskrepánca — e ž (ȃ) knjiž. nesoglasje, neskladnost, nasprotje: prišlo je do diskrepance med možnostmi in načrti; očitna diskrepanca; stilna diskrepanca; diskrepanca med solistom in dirigentom / junak se zaradi notranjih diskrepanc zlomi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disonánca — e ž (ȃ) 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dispropórc — a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
