nèovŕžen

-a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev ------ -žna -o prid. (ȅ-ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati