- nènačêlen
- -lna -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nènačêlen
Look at other dictionaries:
dvožívka — e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvožívkar — ja m (ȋ) 1. ekspr. kdor ima dva vira preživljanja: ni bil ne pravi kmet ne delavec, pač pa nekaj vmes, dvoživkar 2. slabš. nenačelen, neznačajen človek: niso ga brigala načela, do smrti je ostal dvoživkar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kompromísarski — a o prid. (ȋ) nav. slabš. ki (rad) dela kompromise; nedosleden, nenačelen: kompromisarski človek / kompromisarska politika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènačêlnež — a m (ȅ ȇ) ekspr. nenačelen človek: prilagodljiv nenačelnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
politikánt — in politikànt ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. nenačelen, koristoljuben politik: bil je politikant in karierist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
