- nènačêlnež
- -a m (ȅ-ȇ) ekspr. nenačelen človek: prilagodljiv nenačelnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kompromísar — ja m (ȋ) nav. slabš. kdor (rad) dela kompromise; nedoslednež, nenačelnež: nikdar ni bil kompromisar; sebičen kompromisar … Slovar slovenskega knjižnega jezika