nèdružáben

nèdružáben
-bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka družabnosti: to je izrazito nedružaben človek nèdružábno prisl.: nedružabno živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • ljudjé — ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrlìč — íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrtvák — a m (á) ekspr. 1. mrtev človek, mrlič: v blatu je ležalo nekaj mrtvakov; obiskoval ga je v laboratoriju med mrtvaki; bil je trd in negiben kakor mrtvak ∙ plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini 2. neživahen, nedružaben človek: na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèživáhen — hna o prid. (ȅ á ȅ ā) ki mu manjka živahnosti: neživahen in nedružaben človek / neživahno razpoloženje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ogíbati se — am se in ljem se nedov. (ȋ) 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omŕzniti — em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila 2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pustúh — a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zóprn — a o prid., zóprnejši (ọ̑) 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek // ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”