ogíbati se

ogíbati se
-am se in -ljem se nedov. (ȋ) 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje // delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: otroci se ga plašno ogibajo; ogibala sta se drug drugega; ekspr. vse se me ogiba; ogibajo se ga kot kuge 2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogibati se udarcem // delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogibati se dolžnosti, obveznostim // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogibati se odgovorom, plačevanju dolgov 3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogibati se nevarnosti, vojne 4. ekspr. ne uporabljati: ogibati se citatov, neprimernih izrazov ● ekspr. ogibati se alkohola ne piti alkoholnih pijač; ves dan se je ogibal kuhinje ni šel v kuhinjo; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ogiba se odgovoriti na to vprašanje ne mara, noče odgovoriti ogíbati nar. vzhodno odstranjevati, umikati: ogibati gnoj izpod krav; hitro je ogibala vse, kar je bilo napoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • germanízem — zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov; germanizmi in romanizmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • italianízem — zma m (ȋ) lingv. element italijanščine v kakem drugem jeziku: ogibati se italianizmov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljudjé — ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • malénkostnost — i ž (ẹ) nav. ekspr. lastnost, značilnost malenkostnega: malenkostnost okolja ga je ovirala v dejavnosti / težko je prenašal njeno malenkostnost / ogibati se vsake malenkostnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nemčízem — zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ogíbanje — a s (ȋ) glagolnik od ogibati se: ogibanje avtomobilom / moti ga njegovo izmikanje, ogibanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oprézen — zna o prid., opréznejši (ẹ ẹ̄) previden, pazljiv: človek mora biti oprezen; oprezni, neodločni ljudje / razlagati z opreznim glasom; slišati oprezne korake oprézno prisl.: oprezno ogibati se česa; oprezno ravnati s čim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osébnost — i ž (ẹ̑) 1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prenágljenje — a s (ȃ) glagolnik od prenagliti se: ogibati se prenagljenja / v prenagljenju storjena napaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strokovnjáštvo — a s (ȃ) 1. ekspr. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: ogibati se strokovnjaštva 2. knjiž. strokovnost: pridobiti si strokovnjaštvo z večletno prakso …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”