Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ìracionálen — lna o prid. (ȉ ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
misteriózen — zna o prid. (ọ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: ta vprašanja so zanj misteriozna / misteriozna izginitev; misteriozna osebnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
místičen — čna o prid. (í) 1. nanašajoč se na mistiko: mistična zamaknjenost; mistično doživljanje / mistični spisi 2. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: mistični obredi; ekspr. popadel ga je pravi mistični strah; mistična moč slike / mistično število petdeset … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdoúmen — mna o prid. (ȅ ú ȅ ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèodgonetljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèspoznáven — vna o prid. (ȅ á ȅ ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetotájstven — a o prid. (ȃ) knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tajínstven — a o prid. (ȋ) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: vznemirili so ga tajinstveni zvoki; tajinstvene sile / obdajala ga je tajinstvena samota / tajinstven človek / tajinstven pogovor tajínstveno prisl.: tajinstveno se vesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tèmen — tudi temèn tèmna o tudi ó, stil. temán mnà ò [tǝm] prid., temnéjši (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ȃ ȁ) 1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transcendentálen — lna o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
