Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèspoznáten — tna o prid. (ȅ á ȅ ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noumenálen — lna o prid. (ȃ) filoz. nanašajoč se na stvar, kakršna je sama po sebi: noumenalna stvarnost / noumenalni svet po Kantu svet, ki je ne glede na izkustvo nespoznaven … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transcendentálen — lna o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transcendírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
