- nèartikulíran
- -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni artikuliran: artikulirani in neartikulirani glasovi; neartikuliran govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
anartrija — anàrtrija ž DEFINICIJA pat. teškoća u izgovoru, u nemogućnosti artikulacije glasova, usprkos neoštećenosti organa [bolovati od anartrije] ETIMOLOGIJA nlat. anarthria ≃ grč. ánarthros: neartikuliran ≃ an + árthron: spoj … Hrvatski jezični portal
kríkniti — em dov. (í ȋ) dati neartikuliran, rezek glas: krikniti od bolečine, presenečenja; v smrtni grozi je kriknil; ostro krikniti // spregovoriti z močnim, rezkim glasom: pojdi! je kriknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakričáti — ím dov. (á í) 1. spregovoriti z močnim, rezkim glasom: lažeš, je zakričal; jezno zakričati / zakričati komu v uho: Kam greš; zakričal je po stopnicah, naj pridejo gor / ekspr. zakričati na ves glas zelo / ekspr. zakričati krivico v svet //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavpíti — vpíjem dov., zavpìl (í ȋ) 1. spregovoriti z močnim glasom: ali greste tudi vi, je zavpil; lažeš, je jezno zavpil / zavpiti na ves glas, ekspr. na vso moč zelo / zavpiti na pomoč // izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zavpiti na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika