- kríkniti
- -em dov. (í ȋ) dati neartikuliran, rezek glas: krikniti od bolečine, presenečenja; v smrtni grozi je kriknil; ostro krikniti // spregovoriti z močnim, rezkim glasom: pojdi! je kriknil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prestrášiti se — im se dov. (á ȃ) začutiti strah: ob pogledu nanj se je prestrašila; zelo, ekspr. na smrt se prestrašiti prestrášen a o 1. deležnik od prestrašiti se: otrok je prestrašen; pritekla je v sobo bleda in prestrašena 2. ki vsebuje, izraža strah:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udušíti — ím dov., udúšil (ȋ í) 1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzkríkniti — em dov. (í ȋ) knjiž. krikniti: vzkrikniti od bolečine / predajte se, je vzkriknil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadušíti — ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakríkniti — em dov. (í ȋ) 1. star. krikniti, zakričati: jezno zakrikne: Barabe / zakrikniti od bolečine 2. zastar. zavriskati: zakriknil je, da se je daleč razleglo … Slovar slovenskega knjižnega jezika