- navkljúb
- prisl. (ȗ) izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu navkljub / ekspr. to dela vsemu svetu navkljub ------ predl. (ȗ) redko, z dajalnikom kljub: navkljub težavam smo zgradili socializem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.