- vkljúb
- prisl. (ȗ) star. navkljub: delati kaj komu vkljub ------ predl. (ȗ) star., z dajalnikom kljub: vkljub oviram si je utrl pot v boljše življenje; vkljub vsemu preudarjanju ni našla izhoda / prijatelja ostaneva vkljub temu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.