príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsènaokróg — in vsè naokróg prisl. (ȅ ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Oton Župančič — Born January 23, 1878(1878 01 23) Vinica, Duchy of Carniola, Austria Hungary (now in Slovenia) Died June 11, 1949 … Wikipedia
Oton Župančič — (23 janvier 1878 – 11 juin 1949) était un poète et un traducteur slovène. Župančič est considéré, avec Ivan Cankar, Dragotin Kette et Josip Murn, comme l initiateur du modernisme dans la littérature slovène. Après la … Wikipédia en Français
Oton Župančič — Oton Župančič. Oton Župančič (* 23 de enero de 1878 en Vinica, Carniola Blanca – † 11 de junio de 1949, Ljubljana) fue un poeta, traductor y dramaturgo esloveno. Junto a Ivan Cankar, Dragotin Kette y Josip Murn[1 … Wikipedia Español
Oton Župančič — Porträt um 1900 Oton Župančič (* 23. Januar 1878 in Vinica, Bela Krajina; † 11. Juni 1949 in Ljubljana) war ein slowenischer Schriftsteller und Übersetzer. Inhaltsverzeichnis … Deutsch Wikipedia
ápnar — tudi apnár ja m (ȃ; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bégati — am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíč — 1 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
devêti — a o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika