naméščanje

naméščanje
-a s (ẹ́) glagolnik od nameščati: nameščanje antene, jader, strojev / nameščanje učiteljev, uradnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • jádrnik — a m (ȃ) 1. knjiž. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: z zastavami okrašeni jadrniki; ladja na dva jadrnika; kot jadrnik debela sveča 2. zastar. jadrnica: pristanišče za manjše jadrnike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jámbor — a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • járbol — a m (á) navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: jarbol se zlomi; splezati na jarbol; visok, vitek jarbol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • járbola — e ž (ā) star. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: ladja brez jarbol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazemáta — e ž (ȃ) nekdaj 1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov // utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu 2. temnica (v …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • láva — 1 e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • montáža — e ž (ȃ) 1. pritrjevanje, dajanje stroja, sestavnega dela dokončno na določeno mesto; nameščanje, postavljanje: poznati montažo stroja; montaža bojlerja; montaža motorja, pralnega stroja / ukvarjati se z montažo / montaža raketnih oporišč 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obešálnik — a m (ȃ) priprava s kavlji, na katero se obešajo oblačila: postaviti obešalnik za vrata; pribiti obešalnik na steno; obesiti plašč na obešalnik / obešalnik za brisače, ključe // palici podobna priprava s kljuko za nameščanje oblačil pri obešanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ôkenski — tudi ókenski a o [kǝn] prid. (ō; ọ) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okvír — a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”