- namenítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od nameniti: namenitev premoženja humani ustanovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
namémba — e ž (ẹ̑) star. namen: njegova namemba je bila očitna; hudobna namemba / namemba življenja // namenitev: namemba premoženja človekoljubni ustanovi ● star. nihče ne uide svoji namembi usodi, smrti … Slovar slovenskega knjižnega jezika