- namenílnik
- -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika na -t ali -č ob glagolih premikanja: raba namenilnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèdolóčnik — a m (ȅ ọ̄) lingv. glagolska oblika, navadno s končnico ti ali či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na ti ali či; kratki nedoločnik na t ali č … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíka — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru: pravokotna oblika predmeta; stavba ima še prvotno obliko; spreminjajoče se oblike oblakov; po obliki podoben hruški; oblika in barva / oblika črk, tlorisa / listi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
supín — a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin … Slovar slovenskega knjižnega jezika