naletávati

naletávati
-am nedov. (ȃ) 1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink: sneg naletava že ves dan; naletavale so posamezne snežinke; brezoseb.: spet naletava; vso noč je po malem naletavalo; naletava v kosmih 2. redko večkrat naleteti: naletavati na ovire / na to naletavamo zlasti v romanih naletavajóč -a -e: naletavajoči sneg

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • dêbel — éla o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nalétati — am nedov. (ẹ̑) redko naletavati: sneg naleta že od jutra …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naletávanje — a s (ȃ) glagolnik od naletavati: bojijo se vetra in naletavanja snega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • snéžec — žca m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od sneg: iz megle je začel naletavati prvi snežec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”