- nalétati
- -am nedov. (ẹ̑) redko naletavati: sneg naleta že od jutra
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nalétati se — am se dov., tudi naletájte se; tudi naletála se (ẹ) pog. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci do sitega naletali ∙ ekspr. danes sem se pa naletal po uradih imel sem veliko opravkov po uradih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabrenčáti se — ím se dov., nabrénči se in nabrênči se; nabrénčal se in nabrênčal se (á í) ekspr. brenčeč naletati se: muha se je nabrenčala in odletela … Slovar slovenskega knjižnega jezika