- nadúšljivec
- -vca m (ȗ) kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nadúšljivec
Look at other dictionaries:
astmátik — a m (á) kdor ima astmo, nadušljivec: astmatikom zelo pomaga sprememba okolja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
