- nadúšljiv
- -a -o prid. (ȗ) ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.: nadušljivo dihati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nadúšljiv
Look at other dictionaries:
astmátičen — čna o prid. (á) nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv astmátično prisl.: astmatično sopsti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadúšen — šna o prid. (ȗ) nar. štajersko nadušljiv: nadušen človek / nadušni napad napad naduhe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
