bíčati

bíčati: -am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice

Игры ⚽ Поможем написать реферат

bičati — bȉčati nesvrš. DEFINICIJA arh., v. bičevati ETIMOLOGIJA vidi bič … Hrvatski jezični portal
bičevati — bȉčevati (bȉčati arh.) (što, koga) nesvrš. <prez. bȉčujēm, pril. sad. bȉčujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. udarati bičem 2. pren. šibati kao bičem (o vjetru) ETIMOLOGIJA vidi bič … Hrvatski jezični portal
bíčanje — a s (ȋ) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korobáčiti — im nedov. (á ȃ) ekspr., redko tepsti s korobačem: bičati in korobačiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krížati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licemérje — a s (ẹ̑) knjiž., redko licemerstvo, hinavščina: bičati licemerje meščanske družbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pámetnica — e ž (á) 1. ekspr. pametna ženska: med njimi je bilo nekaj pametnikov in pametnic 2. nar. šiba, s katero se tepežka: bičati s pametnico ● knjiž. pregovori, reki in pametnice domislice … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias