- bíčanje
- -a s (ȋ) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bíčar — ja m (ȋ) 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíčarstvo — a s (ȋ) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
flagelánt — a m (ā á) pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe; bičar: sprevod flagelantov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
flagelántstvo — a s (ā) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe; bičarstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika