- molčéčnež
- -a [u̯č] m (ẹ̑) ekspr. molčeč človek: molčečneži in zgovorneži / od tega molčečneža ne boš ničesar izvedel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
molčávec — vca [u̯č] m (ȃ) redko molčečnež, molčečnik: imeli so ga za molčavca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molčljívec — vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca … Slovar slovenskega knjižnega jezika