- molčéčnik
- -a [u̯č] m (ẹ̑) ekspr. molčeč človek: molčečnik se je razgovoril / od tega molčečnika ne boš ničesar izvedel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
molčéčnik
Look at other dictionaries:
molčávec — vca [u̯č] m (ȃ) redko molčečnež, molčečnik: imeli so ga za molčavca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molčljívec — vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
