molčéčen

molčéčen
-čna -o [u̯č] prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki rad molči: visok in molčečen fant; pri delu je bil molčečen; bil je precej molčečen mož 2. ki ne pripoveduje zaupanih, zaupnih stvari: imeti molčečne sodelavce; jetniki so bili do kraja molčečni

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • molčljív — a o [u̯č] prid. (ȋ í) molčeč, molčečen: molčljiv človek / njena molčljiva narava / za to delo mora biti človek predvsem zanesljiv in molčljiv …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zamolčljív — a o [u̯č] prid. (ȋ í) knjiž. molčeč, molčečen: zamolčljiv človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”