- mlatva
- gl. mlatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mlátev — tve tudi mlátva e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov … Slovar slovenskega knjižnega jezika