- mlatílnica
- -e ž (ȋ) stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sámočistílen — lna o prid. (ȃ ȋ) nanašajoč se na čiščenje, ki poteka samo od sebe: naravna samočistilna sposobnost ozračja, reke ◊ agr. samočistilna mlatilnica mlatilnica s pripravo za odstranjevanje plev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕr — medm. (ȓ) posnema ropot, drdranje: drr, poje mlatilnica, strojnica / drr, je zdrdrala pesem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlatílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati iz ust v požiralnik, želodec: požirati hrano, tekočino; meso je požiral kar neprežvečeno; vročo pijačo je počasi požirala; gristi in požirati / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu 2. biti tak, da lahko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezálnica — e ž (ȃ) 1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica 2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica ◊ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snopovéznik — a m (ẹ̑) agr. stroj, ki sam žanje in veže snope: kombajn, snopoveznik in mlatilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vejálnik — a [u̯n in ln] m (ȃ) stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu: sito vejalnika; mlatilnica in vejalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vítel — tla [tudi ǝu̯] m (í) 1. naprava, na katero se navija vrv, žica pri dviganju, vlačenju: z vitlom vleči mrežo na ladjo; vitel za dviganje bremen / motorni, ročni vitel; sidrni vitel za spuščanje in dviganje sidrne verige 2. agr. priprava za vrtenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádružen — tudi zadrúžen žna o prid. (á; ȗ) nanašajoč se na zadrugo: zadružni član / zadružni dom; zadružna mlatilnica zádružno tudi zadrúžno prisl.: zadružno gospodariti … Slovar slovenskega knjižnega jezika