- mlatìč
- -íča m (ȉ í) kdor mlati (žito): mlatiči so omlatiti vso pšenico; najeti mlatiče; bil je dober mlatič; star. jedel je kot mlatič z velikim tekom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mlatìč
Look at other dictionaries:
jésti — jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêrtik — a m (ē) nar. vzhodnoštajersko navadno deseti del namlatenega žita kot plačilo: mlatič je dobil mertik / mlatiti za mertik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlátec — tca m (ā) nar. mlatič: mlatci so domlatili; bil je dober mlatec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlatílec — lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) redko 1. mlatič: najeti mlatilce 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
