- mijávk
- -a m (ȃ) posamezen glas pri mijavkanju: slišati je bilo zategle mijavke // redko mijavkanje: vsako noč ta zoprni mačji mijavk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mijáv — medm. (ȃ) posnema glas mačke: mijav, je zamijavkal maček; sam.: priliznjen mijav mijavk, mijavkanje; otr. črni mijav mačka, maček … Slovar slovenskega knjižnega jezika