- mijávkanje
- -a s (ȃ) glagolnik od mijavkati: ni mogla prenašati mijavkanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
máčkin — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačkin rep; mačkino mijavkanje ∙ ekspr. to niso mačkine solze to ni majhna, nepomembna stvar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mijáv — medm. (ȃ) posnema glas mačke: mijav, je zamijavkal maček; sam.: priliznjen mijav mijavk, mijavkanje; otr. črni mijav mačka, maček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mijávk — a m (ȃ) posamezen glas pri mijavkanju: slišati je bilo zategle mijavke // redko mijavkanje: vsako noč ta zoprni mačji mijavk … Slovar slovenskega knjižnega jezika