méčica

méčica
-e ž (ẹ́) mehki spodnji del uhlja: predreti mečice; vlekel ga je za obe mečici; na mečicah je imela pripete uhane / ušesna mečica // navadno s prilastkom mehek del česa, navadno dela telesa: na mečici dlani je bila porezana koža; mečica prsta blazinica

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • ušésen — sna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mešíček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina 2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov ♦… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zalíčje — a s (ȋ) knjiž. zadnji del lic: ušesna mečica, zraščena z zaličjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”