- mečeváti se
- -újem se nedov. (á ȗ) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mečevánje — a s (ȃ) glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súkati — am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika