maloprídnež

maloprídnež
-a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • maloprída — e ž (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila m neskl. (ȋ) star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nìčprída — a m, tudi neskl. (ȉ ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s tem ničpridom se ne bom družil / kot psovka ogoljufal si me, ničprida / ni mu ne za šolo ne za delo, pravi ničprida je e ž (ȉ ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s to ničprido… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • barába — e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • barábež — a m (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • barabín — a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • barabón — a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezdúšen — šna o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • goljúf — a m (ū ú) kdor goljufa: goljuf je in malopridnež; pretkan goljuf …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kanácija — e ž (á) zastar. ničvreden človek, malopridnež: ta človek je zvita kanacija; o, ti kanacija! / kot kletvica kanacija, prav mu je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kanálja — e ž (á) 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”