Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
capín — a m (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
capínast — a o prid. (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden: capin capinasti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cigàn — ána m (ȁ á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
falót — a m, im. mn. falóti in falótje (ọ̑) pog., ekspr. slab, malopriden človek: njegov brat je velik falot; ne kaže zaupati tem falotom / kot psovka falot, ogoljufal si me … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdávš — tudi grdávž a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi i ž (ȃ) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gŕdež — a m (ȓ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne verjemi staremu grdežu / bomo že kako ugnali malega grdeža nagajivca, poredneža / kot nagovor: ti grdež ti, spet si prišel prepozno; tiho bodi, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdôba — e ž (ó) 1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena 2. star. malopridnost, pokvarjenost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdôbež — a m (ȏ) ekspr., redko malopriden, malovreden človek: malopridneži in grdobeži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdúh — a m (ū) ekspr., redko malopriden, malovreden človek: nikar ne verjemi grduhu // grd, neprikupen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdún — a m (ȗ) ekspr. malopriden, malovreden človek: kakšen grdun je ta človek; zapodil je grduna, ki sta mu delala škodo / kot nagovor zakaj mi pa vsega ne poveš, grdun … Slovar slovenskega knjižnega jezika
