grdávš — tudi grdávž a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi i ž (ȃ) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdín — a m (ȋ) redko grdoba, grdež: nočem živeti pri tem grdinu / kot nagovor ti grdin ti, tako pa ne boš govoril … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdôbec — bca m (ó) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdobiján — a m (ȃ) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika