- goljúf
- -a m (ū ú) kdor goljufa: goljuf je in malopridnež; pretkan goljuf
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
goljúf
Look at other dictionaries:
tó — prisl. (ọ̑) ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: to so bili jezni, ko so ugotovili prevaro; joj, to ga bo bolelo; to se bodo čudili; to se boš načakal / iron. to si (mi) pameten // izraža začudenje, nejevoljo, očitek: kako to leta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čífut — a m (ȋ) slabš. 1. pripadnik židovskega naroda; Žid: kaj ne veš, on je čifut 2. stiskač, oderuh, goljuf: ta čifut bi me rad ogoljufal / kot psovka presneti čifut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóckar — ja m (ọ̑) igralec, ki kocka: postal je strasten kockar / redko goljuf in kockar hazarder … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lahkovérnost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost lahkovernega človeka: goljuf je izrabil njeno lahkovernost; otroška lahkovernost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maslè — éta m (ȅ ẹ) nar. počasen, okoren človek: Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj .. nekov masle, goljuf in podpihovavec za šolmoštra (J. Jurčič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naívka — e ž (ȋ) 1. gled. igralka, ki igra vloge naivnih ženskih značajev: naivka in karakterna igralka / igrati naivko 2. redko naivna ženska: goljuf je imel uspeh zlasti pri naivkah 3. ženska oblika od naivec: slikarka naivka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsipávati — am nedov. (ȃ) 1. metati večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: nevesto so obsipavali z rižem / obsipavati s cvetjem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsipavati z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevaránt — in prevarànt ánta m (ā á; ȁ á) ekspr. kdor z določenim namenom zavaja koga v zmoto: razkrinkali so ga kot prevaranta; politični prevaranti; ideje prevarantov // goljuf: prevarant in lažnivec je; prebrisan prevarant … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkrínkati — am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šarlatán — a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
