Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dámstvo — a s (ȃ) zastar. dame: ljubljenec vsega damstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
favorít — a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbček — čka m (ȗ) 1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: njegova žena ima ljubčka 2. star. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: njen ljubček je šel na vojsko; nezvest ljubček 3. redko ljubljenec: zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubímec — mca m (ȋ) 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: to je njen ljubimec; mož je našel pri ženi ljubimca 2. zastar. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom ● zastar. ljubimca… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbljenček — čka m (ū) ekspr. manjšalnica od ljubljenec: najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka ∙ iron. ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míljenec — nca m (ȋ) ekspr. ljubljenec: njegov miljenec ga je v nesreči zapustil; bil je miljenec vse družine / miljenec usode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mílostnik — a m (ȋ) zastar. ljubljenec, varovanec, navadno kake visoke, vplivne osebe: dvorni, kraljičin milostnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péstovanček — in pestovánček čka m (ẹ; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvájenec — nca m (ȃ) ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spéstovanček — in spestovánček čka m (ẹ; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
