ljúbček

ljúbček: -čka m (ȗ) 1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: njegova žena ima ljubčka 2. star. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: njen ljubček je šel na vojsko; nezvest ljubček 3. redko ljubljenec: zaradi svoje pridnosti je bil ljubček vseh učiteljic / ljubček srca / naš mali ljubček je bolan / kot nagovor: priden bodi, ljubček; iron. ljubčki moji, tako pa ne bo šlo 4. otr. poljub: daj mi ljubčka

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

é — m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é neskl. pril. šesti po vrsti: točka e ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubávnik — a m (ȃ) zastar. ljubimec, ljubček: ljubavnik njegove žene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbec — bca m (ȗ) zastar. ljubimec, ljubček: dekle je pripela svojemu ljubcu nagelj; ženin ljubec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúbej — a m (ȗ) zastar. ljubimec, ljubček: ljubej jo je zapustil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubóvnik — a m (ọ̑) zastar. ljubimec, ljubček: ljubovnik gre k dekletu; ljubovnik njegove žene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mój — môja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: moj avto, dežnik; moja hiša; vse to je moje / moja roka; moja usta 2. izraža splošno pripadnost govorečemu: moj namen; moje misli, želje; moja skrb, sodba; moje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdrževánec — nca m (á) kdor je vzdrževan: vse življenje je bil vzdrževanec / evfem. vzdrževanec bogate ženske priležnik, ljubček … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias