- razvájenec
- -nca m (ȃ) ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razvájenec
Look at other dictionaries:
cárteljček — čka [tǝl] m (ā) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: mamin carteljček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
crkljánček — čka m (á) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: to ti je mamin crkljanček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
negovánček — čka m (á) nav. ekspr. otrok, ki ima nego v domu, zavodu: negovančki se dobro počutijo // razvajenec, ljubljenček: mamin negovanček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péstovanček — in pestovánček čka m (ẹ; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvájenček — čka m (ȃ) manjšalnica od razvajenec: ta otrok je velik razvajenček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
scrkljánec — nca m (á) pog. razvajenec, miljenček: ne mara ga, ker je scrkljanec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spéstovanček — in spestovánček čka m (ẹ; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
