inêrten — tna o prid. (ȇ) knjiž. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven: inerten človek / inertno stanje / publ. inertna množica ◊ kem. inertni plin plin, ki redko ali sploh kemično ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenív — a o prid. (ȋ í) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja 2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka ♦ med. lenivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenôbnež — a m (ȏ) ekspr. lenoben, len človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenokŕven — vna o prid. (ŕ r̄) knjiž. lenoben, flegmatičen: lenokrvni in vročekrvni ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nemáren — rna o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
