- bedênje
- tudi bdênje -a [prva oblika bǝd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje; od bedenja rdeče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
celonôčen — čna o prid. (ó) ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čútje — 1 a s (ú) redko bedenje: čutje pri bolniku 2 a s (ȗ) zastar. čustvo, občutek: odkrila mu je svoja čutja; domoljubno čutje; ne more se znebiti zoprnega čutja, da ni dobrodošel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
varovánje — in várovanje a s (á; á) glagolnik od varovati: varovanje hiše / varovanje pred okužbami / varovanje majhnih otrok / varovanje ugleda, zdravja / varovanje skrivnosti / prevzel je varovanje v steni; škarjasto varovanje z vrvema levo in desno od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsènôčen — čna o prid. (ȅ ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika