- celonôčen
- -čna -o prid. (ó) ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vsènôčen — čna o prid. (ȅ ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika