Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bákrov — a o prid. (á) nanašajoč se na baker: bakrova ruda; bakrove spojine ♦ min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; tekst. bakrova umetna svila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
halkopirít — a m (ȋ) min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lék — 1 a m (ẹ̑) 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo ∙ knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
magnéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pirít — a m (ȋ) min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pirotín — a m (ȋ) min. rudnina železov sulfid, magnetni kršec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sijájnik — a m (ȃ) min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
želézov — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na železo: železovi drobci; železov prah / železove rude, spojine ♦ kem. železov oksid; železov silikat; železov sulfat; železova sol; min. železov kršec pirit; železova sljuda hematit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
